Na rockobrobju uvajamo novo rubriko - domača fonoteka. Priznamo, da se nam je zamisel utrnila ob rubriki "domača knjižnica" na spletni strani kulturnega medija airbeletrina.
Večina, ki jim glasba nekaj pomeni, se zadovolji s poslušanjem radia in v zadnjih desetletjih s poslušanjem prek interneta. Fizični nosilci so že davno izgubili primat, vsaj za Združene države velja, da kar 80 odstotkov prihodkov glasbene industrije prihaja iz t. i. pretočnosti. Prodaja nekdaj priljubljene CD plošče je padla na nekaj odstotkov, tudi vinilna plošča, ki se je po dolgem obdobju zatona „vrnila“ (čeprav ni nikoli zares izginila), ne predstavlja več kot 14 odstotkov. Pa vendarle obstaja še kar nekaj navdušencev, ki prisegajo/mo na poslušanje glasbe s fizičnih nosilcev, ki jih tudi skrbno zbirajo in izbirajo. Kar ne morejo/mo se ločiti od fizičnih nosilcev z avdio zapisi, da še kar kupujejo/mo in zbirajo/mo vinilke, CD plošče, nekateri celo kasete in še kaj. Kaj jih žene k temu, kaj jim to pomeni, kje se je to začelo in kako naprej? To so sedaj vprašanja.

Deseti v vrsti zbirateljev plošč je Klemen Breznikar, ustanovitelj in glavni pisec spletne revije It's Psychedelic Baby. Na njej najdete že več kot 3.000 (tri tisoč!) intervjujev in 4.500 drugih člankov, večinoma o psihedelični glasbi v vseh pojavnih oblikah. Je strasten spremljavalec tuje in domače glasbene scene, predvsem tiste, ki je skrita ušesom večine. In nenazadnje je zbiralec plošč, kar je nazadnje pripeljalo do pričujočega pogovora.

Deveti v vrsti zbirateljev plošč je Marin Rosić. Je kakopak legenda, poulični pričevalec, panker, pevec skupine Carina, voznik taksija... Še vedno rad pobrska med ploščami na sejmih in doma najraje posluša vinilne singlice.

Osmi v vrsti zbirateljev plošč je Žiga Drofenik. Več kot 10 let je delal kot zastopnik Universal Music Publishing Group v Sloveniji ter bil soustanovitelj glasbene agencije SonicTribe. Ukvarjal se je z glasbenim založništvom, avtorskimi pravicami, produkcijo glasbe za TV oglase, menedžmentom bendov, glasbenim PR-jem in koncertno promocijo. Lani je ustanovil firmo Džuboks, ki se ukvarja z managementom slovenske skupine MRFY.

Sedmi v vrsti zbirateljev plošč je Mats Gustafsson. Saksofonist, klarinetist, flavtist, eno osrednjih imen evropskega jazza zadnjih 35 let. Igral je s številnimi glasbeniki širom sveta, vodi zasedbe The Thing in Fire! Orchestra, večkrat je nastopil tudi pri nas.
Je pa tudi strasten zbiratelj vinilnih plošč, takih iz šelaka, kaset, trakov, tudi CD plošč. Z njimi tudi trguje, izmenjuje, in si s tem širi obzorja. Zase pravi, da je kar ploščaholic.

Šesti v vrsti zbirateljev plošč je Uroš Zupan. Pesnik, esejist, pisatelj in občasni prevajalec. Na tem mestu gre spomniti tudi na njegove zapise o glasbi v dnevnen časopisju. In v prostem času posluša glasbo in zbira plošče.

Peti v vrsti zbirateljev plošč je Miha Zadnikar. Radijec, ki vrsto let suče godbe na Radiu Študent, kulturni delavec, aktivist, publicist in intendant koncertnega cikla Defonija v klubu Gromka. Še vedno posluša in odkriva godbe, še vedno išče in kupuje plošče.

Četrti v vrsti zbirateljev vinilnih in CD plošč je Matjaž Pirš. Že dolga leta je popotnik, klati se po vseh koncih sveta tako v zasebni režiji kot poklicno v vlogi turističnega vodiča. Pod znamko klatež je obredel dobršen del sveta, in če le utegne, na poti obišče še kako ploščarno...

Tretji v vrsti zbirateljev vinilnih in CD plošč je Leon Belančič. Po poklicu knjižničar, sicer pa dolgoletni glasbeni entuziast, med prijatelji znan tudi kot avdiofil in jedro neformalnega društva „muzikoljubcev“..

Drugi v vrsti zbirateljev vinilnih in CD plošč je Matej Krajnc. Njegov status je samozaposlen v kulturi, kar tudi počne. Je kritik/recenzent, kantavtor, pesnik, pisatelj, prevajalec v slovenski jezik in iz slovenskega jezika v tuj jezik ter književnik. O glasbi piše za spletne revije Glasna, Novo musko, Odzven in Kulturno-medijski center Slovenije.

Prvi v vrsti zbirateljev vinilnih in CD plošč je pisatelj, profesor in urednik Andrej Blatnik. Objavil je 18 knjig, zadnja med njimi je zbirka esejev Knjige na poti (LUD Literatura 2023), in zanje prejel vrsto nagrad, tudi Prešernovega sklada 2002. Njegove knjige so prevedene v 15 jezikov v približno 40 izdajah, zgodbe pa objavljene v različnih antologijah, med drugim v Best European Fiction 2010 (Dalkey Archive Press 2010) in Short: An International Anthology of Five Centuries of Short Short Stories (Persea Books 2014). Še zmeraj potuje, bere in posluša glasbo.