JUST KIDS
Patti Smith
(Bloomsbury Publishing, London, 2010, str.279)
Vsako srečanje z umetnostjo Patti Smith je dogodek zase. Ko sem si pred leti v Parizu ogledovala njeno veliko umetniško retrospektivo, sem se počutila podobno kot na njenih koncertih; obkrožena z množico zainteresiranih ljubiteljev umetnosti sem spoštljivo drsela s pogledom po risbah, fotografijah, zleknjena v starem usnjenem divanu, ki je s postavitvijo pričaral domačnost njenega doma, sem v miru predelala zgodnje filme, ki sta jih delala skupaj z Robertom Mapplethorpom, prisluhnila najzgodnejšim nastopom in počasi, počasi drsela v njeno dojemanje sveta. V zgodovino sodobne popularne godbe se je zapisala tudi in predvsem po svojskem avtorskem zapisu, po liriki, ki presega ozkost rokovske godbe. Povedano drugače, rokovska zgodovina in lirika nasploh, je z besedo Patti Smith nedvomno dosegla enega svojih žlahtnih vrhuncev. Pri tem mislim predvsem na njeno senzibilno podajanje vsakodnevne tematike sodobnega časa, odkrit in pogumen političen angažma, nevsiljivo vpletanje literarnih in kulturnih referenc, ki jih v svoje delo vedno zelo rada vpleta.
Patti Smith je nedvomno vsestransko talentirana umetnica. Preden je svoje mesto našla v rokenrol bendu je risala, kiparila, fotografirala, pisala poezijo. Kar me vedno znova pritegne pri njej, je njena vizija rokenrola. Rokenrol je naš kulturni glas. V svojem življenju sem ga videla, kako se razvija…in mimogrede, decembra sem imela 64 let, in bil je revolucionaren, v vseh pogledih. Mladim ljudem je ponujal nek izhod, kjer so lahko kanalizirali vso to novo energijo, ki jo prejšnje generacije v taki obliki niso imele.
Perfekcionizem in popoln umetniški nadzor, ki ga v veliki meri poseduje, je leta 2010 kronala s prekrasno avtobiografsko knjigo Just Kids, ki jo bomo kmalu lahko prebirali tudi v slovenščini. Knjiga sodi v moj najožji izbor lanskih knjig sploh in predstavlja čudovit poklon ljubezni do preminulega prijatelja, nekoč ljubimca, predvsem pa sorodne duše in znanega fotografa Roberta Mapplethorpea. Just kids je knjiga o otroštvu Patti Smith; veliko napisanega smo lahko videli v odličnem dokumentarnem filmu Stevena Sebringa Dream of Life. Patti je namreč mojstrica detajlov, drobnih pozornosti, ki jim nikakor ne pusti, da zbledijo in izginejo v pozabo. Subtilna popisovalka časa in ena najbolj gorečih zagovornic najpomembnejše umetnosti sodobnega časa, rokenrola, mišljeno kot življenje samo in kot izrazna umetniška moč.
Poseben poudarek v knjigi so spomini na otroštvo, lastno in Robertovo, z vsemi skupnimi točkami in morebitnimi značajskimi razlikami. Skupna letnica rojstva (1946), oba rojena kot »ponedeljkova« otroka, toda s povsem različnim družinskim okoljem. Rad je poslušal moje otroške prigode, toda o svojih ni imel kaj prida povedati. Pri njegovih niso veliko govorili, brali ali si preprosto delili intimna čustva. Ti si moja družina, je ponavadi rekel.
Patti nas v v celotnem biografskem odblesku spretno seznanja s skupnimi življenjskimi drobci, temeljnimi mladostnimi postajami in bistvenimi zasuki na njuni zasebni in poklicni umetniški poti. Just kids nadvse prefinjeno orisuje čas, ko sta bila mlada, popolnoma neodvisna in revna na ulicah sanjskega in tako želenega mesta New York. To izjemno verjetje v lastne sposobnosti in svojsko umetniško moč je bilo obojestransko, še posebej dragocena in občudujoča je njuna vzajemna solidarnost, podpornost in popolna predanost v avtentično kreativno delo. In vmes je bila seveda ljubezen, in svet umetnosti, kulture, poezije, slikarstva, glasbe in fotografije, ki ju je obkrožal, v katerega sta hotela vstopiti, trdo prepričana, da ga vsak po svoje lahko obogatita.
Patti Smith nam v prvi osebi prvič nadvse osebno, iskreno in pošteno izpove, kako je nastajala tista Patti Smith, ki jo poznamo sicer iz številnih plošč, ali tisti Robert, čigar obsežno fotografsko retrospektivo smo pred leti gledali tudi pri nas. Podobno mojstrsko inovativno je pred časom nastanek svoje kariere popisal v Zapiskih Bob Dylan.
Pisava Patti Smith pošteno in iskreno prepričljivo stke prikaz medsebojnega verjetja v lastno početje dveh mladih umetnikov, ki sta šele kasneje žela sadove svojih naprezanj. Danes vsem znana naslovnica na albumu Horses iz leta 1975 je katapultirala v javnost tako Patti Smith, kot glasbenico, kot Roberta Mapplethorpea, ki je šele v fotografskem izzivu dosegel svojo umetniško moč in prepoznanje. Just kids je čudovito napisana elegija kreativnemu prijateljstvu in pristni ljubezni do Roberta, v ozadju pa nenehno brbota utrip kulturno umetniškega, beatniško boemskega sveta New Yorka, ki ga v tako obliki danes ni več. S senzibilnostjo nabita knjiga sproža v bralcu popoln bralski užitek, da o empatiji ne pišem posebej…
(Delo, Književni listi, maj 2011)
Varja Velikonja
