THIGHPAULSANDRA
The Golden Communion
(Editions Mego, 2015)
Verjamem, da kdor se bo prvič srečal z glasbo Tima Lewisa, bo močno presenečen. V obdobju popularne glasbe so se že objavljali 2 uri in več dolgi albumi, ustvarjala se je nadvse raznolika glasba, izvajali vsemogoči eksperimenti. Ampak takole združeno pod enim imenom avtorja/izvajalca in enotnim naslovom albuma, to se dogaja zelo poredko. Če pa se malce pobliže spoznamo s Thighpaulsandrom, bo marsikaj bolj razumljivo.Odraščal je v glasbeni družini, oče je bil dirigent, mama operna pevka. Že od malega je obiskoval opero, ni mu ušla glasbena šola. V najstniških letih ga je pritegnila eksperimentalna glasba, s poudarkom na krautrocku, le da na obrobju Walesa takrat ni našel drugih somišljenikov kot metalsko mladež. Se je pač pridružil njim. Širši preboj se je zgodil po srečanju z Julianom Copeom, ki je bil, spomnimo, prav tako navdušen krautrocker. Hitro sta našla skupni glasbeni jezik in Thighpaulsandra je igral na dveh albumih Juliana Copea in za povrh je prispeval velik avtorski delež v skupni eksperimentalni zasedbi/projektu Queen Elizabeth. Od tu do članstva v Spiritualized ni bilo daleč, še vsaj tako pomemben korak v razvoju pa je bilo srečanje z Johnom Balanceom in hkratno vstop v samo jedro zasedbe Coil. Vse te vplive slišimo na dvojnem cedeju oziroma trojnem vinilnem albumu The Golden Communion. Ki pa sploh ni prvi tak velepotezni projekt Thighpaulasandra. Po obliki in tudi po glasbeni širjavi nedvomni spomni na njegov prvi dolgometražni album iz leta 2001, I, Thighpaulsandra. Že tam se je oprijel vsega, kar se je sproti “naučil”, nič ni apriori zavrgel kot zgolj “najstniško” muho na poti v zrelo dobo. Preskok iz elektronskega dronanja v stonersko nažiganje in nazaj v ambient, ni nič nenavadnega ali nelogičnega v delovni etiki Tima Lewisa. Skladbe torej niso slogovno zamejene niti ne časovno opredeljene. Prepuščene so nekemu notranjemu vodilu, morda se skladbe kar same, tekom komponiranja razvijajo v svojo smer... Če oko ni pripeto na zaslon CD predvajalnika, pravzaprav ni razvidno, katero skladbo sploh poslušamo. Vse se steka v en velik mozaik, ki se izkristalizira šele po večih poslušanjih. Šele potem postanejo vsi postopki in pristopi vse bolj naravni, sprejmemo jih kot nabor glasbenih jezikov, ki nam želijo povedati isto.
Razlika je vseeno očitna. Thighpaulsandra v zadnjih 10 letih ni bil nevemkako aktiven. Coil so nesrečno razpadli, Spiritualized počivajo, bil je član spremljevalne zasedbe Elizabeth Fraser, ki je končala misijo z enim samim nastopom in singlom. Po slišanem na albumu The Golden Communion je prav mogoče, da je vmesni čas Thighpaulsandra večinoma posvetil snovanju tega albuma. Namreč, praktično v vseh pogledih ta pomeni korak ali dva naprej glede na njegovo preteklo solitično aktivnost. Predvsem je izpopolnil pevske oziroma vokalne sposobnosti, saj se tu hitro zalomi celotni vtis, posebej ob tako natančni produkciji zvoka, kot smo mu priča sedaj. To je drugi vidik napredka in nenazadnje je samemu skladanju posvetil posebno pozornost in verjetno tudi veliko časa. Godalno-komorni pasusi v naslovni skladbi že zahtevajo določeno znanje klasične kompozicije, ki jo Thighpaulsandra prelomi z vdori konkretne glasbe in sodobnimi elektronskimi intervencijami, ki jih je nedvomno prinesel iz coilovske visoke šole. Drugje preseneti z industrijsko butajoči sintetizatorji, ki bi jih bil vesel Trent Reznor. In nenazadnje s petjem resno konkurira Davida Sylvianu ali Marku Hollisu iz Talk Talk. Tak razpon in vsakično prepričljivost je pravzaprav zmožen le še Mike Patton s katerim od svojih odvodov, a Thighpaulsandra bo letos težko kdo presegel.
(Rock Obrobje, september 2015)
Janez Golič
