Intervju: SONIC YOUTH (Thurston Moore)

Sonic Youth so že legende. In to še kako žive. Letos so rešili readinški festival. Lani so reševali Lollapaloozo. Vmes izdajajo plošče, se vsak zase poskušajo še drugje in so po 15-ih letih vsestransko aktivni. Pred njihovim nastopom na Readingu (25.8.1996) sem se uspel dokopati do Thurstona Moorea, na žalost se nama je s pogovorom obema precej mudilo, kajti že čez 15 minut so na manjšem odru nastopili Tortoise. Thurston, ki je vedno brskal za novimi imeni v sodobni glasbi, te priložnosti ni želel zamuditi. Kakorkoli, tu je zapis najinega pogovora.

Lani ste Sonic Youth igrali kot glavni nastopajoči na ameriški turneji Lollapallooza. Kako ste se počutili na tako velikem festivalu?
V redu. Nimamo nobenih pomislekov glede prostora. Lahko igramo v klubih ali na velikih odrih. Karkoli se nam ponudi, sprejmemo. Všeč nam je kjerkoli, na strehah, ulicah, nimamo pomislekov, je izzivalno... Ne vem, zakaj ne bi, le enkrat se živi.
Verjamem, da ste sedaj v položaju, ko niti ne morete več igrati v majhnih prostorih.
Ja, to je delno res. Ampak, tako je. Ampak mogoče bomo imeli srečo in na poti izgubili del naše popularnosti in bomo spet lahko igrali v majhnih prostorih.
Pred šestimi leti sem govoril z Leejem Ranaldom, in ga vprašal, kaj bo počel čez deset let. Odgovoril je, da si ne more predstavljati, da bi bil še vedno v Sonic Youth. No, tega je šele šest let, a ste še vedno skupaj.
Ja, še vedno smo skupaj. Lee bi nas lahko zapustil kadarkoli, če bi si to res želel, a mislim, da si še vedno želi delati z nami. To mu še vedno prinaša zadovoljstvo skupne glasbene izkušnje.
Kaj pa ti, ali si si na začetku predstavljal, da boš tako dolgo v Sonic Youth?
Nikoli nisem razmišljal o prihodnosti. Raje se prepuščam presenečenjem.
Je tvoj samostojni album Psychic Hearts posebna izdaja ali nameravaš nadaljevati kot samostojni avtor?
Ne, naredil bom še enega. Obenem izdajam različne solo stvari za manjše založbe.
Kot tista za Corpus Hermeticum?
Ja, to je dober primer. Vedno delam tako, kakor nanese. Nimam posebnih načrtov, ampak le posnamem in izdam. A naslednja plošča bo "pravi" album, izdala ga bo Geffen.
Na kakšen način ločuješ prispevke, kot: "To bo za Sonic Youth, to bom izdal sam"?
Večinoma sem razmišljal, da bi bile pesmi na Psychic Hearts zbirka tistega, kar se mi je nabralo sproti in se ni skladalo s tistim, kar smo počeli kot Sonic Youth. Smo štirje, kot skupina zvenimo bolje, bolj organsko, saj ni posameznika, ki bi prinesel že izdelane pesmi. Torej če bi prišel s pesmimi, ki so bile že dokončane, to ne bi delovalo.
Zadnje čase si sodeloval z nekaterimi drugimi glasbeniki, recimo z Michaelom Morleyjem?
Z njim sem igral le enkrat v živo, Lee je večkrat igral z njim. Ja, zagotovo nas druži podobno zanimanje za umetnost in glasbo, zato smo se dobro ujeli.
V zadnjem času se vse več kitaristov, ki sicer delujejo v rockovskih skupinah, poizkuša v samostojnih kitarskih izletih (Page Hamilton, Keiji Haino, Caspar Brotzmann, Dean Roberts...). Kakšna ideja se skriva za temi poskusi?
To je le drugačen način ustvarjanja glasbe, je drugačna oblika. To ima veliko opraviti s tem, da so ti ljudje začeli odkrivati glasbo izven rockovskih okvirjev in ugotovili so, koliko zanimive inštrumentalne glasbe je bilo na tem področje že narejene. Posebej koncem 60-ih in v začetku 70-ih let so obstajali glasbeniki, ki so delovali v "undergroundu" in ustvarjali glasbo le na solo inštrumentu, kitari ali saksofonu. In v zadnjih desetih letih so to glasbo odkrili ljudje moje generacije in to je vplivalo na njih. Menim, da je to zares zdravo in zanimivo.
Nazadnje sta tako nastopila z Ranaldom v Londonu. Kaj ti je bolj všeč?
Ne delam posebnih razlik. Vsa glasba in nastopi so del tebe, zato ne bi izpostavljal različnih načinov.
Si še vedno lastnik založbe Ecstatic Peace!?
Ja, to je moja založba. Mislim, to ni profesionalna založba v smislu promocije, izdajam le omejeno količino določenih posnetkov, ki jih imam res rad in drugje nimajo možnosti izdaje.
Si zadnje čase izdal ploščo kakšnega zanimivega izvajalca?
Ja, vse izdaje so zanimive. Vse so dobre.
Bi rad izdal kakšne posnetke, pa jih iz takega ali drugačnega razloga nisi mogel?
Veliko stvari je, ki bi jih želel izdati; določeni jazzovski glasbeniki, nekateri skladatelji, ampak ne morem jim plačati snemanja posnetkov. To je glavni razlog. Z založbo ne razpolagam s prav veliko denarja.
Lani sta izšli dve biografiji Sonic Youth. Kakšno je tvoje mnenje o njima, še posebej o tisti, ki jo je napisal Alec Foege in si ti prispeval predgovor?
Ta knjiga je naletela na zelo dobre odzive, a po moje je način, kako razlaga našo zgodovino, dokaj puhel. Res so me zaprosili, da napišem predgovor, ampak nisem si mislil, da bodo moje ime objavili na naslovnici. Kot da s tem odobravam vsemu, kar je zapisano. Zato sem napisal, da knjiga predstavlja le določen del naše zgodbe, in ne celote, še posebej ne skrivnosti.
Si imel kakšne pomisleke, preden ste podpisali za Geffen?
Niti ne. Potrebovali smo profesionalno založbo, ki je lahko podprla naše sposobnosti in v tistem času je Geffen ponudila največ v smislu tistega, kar smo želeli narediti.
Menim celo, da ste s tem spremenili mišljenje, da morajo "alternativne" rockovske skupine delovati pod okriljem neodvisnih založb.
To je politično prepričanje in nima prav veliko opraviti z načinom, kako je glasba narejena. Nekatere skupine se popolnoma spremenijo, niso več to, kar so bile prej, gibljejo se le v znanih obrazcih in iščejo tisto, kar je v določenem trenutku uspešno. To je sranje.
Praktično vse večje "underground" skupine v Ameriki so podpisale za velike založbe.
Tu moraš biti zelo pazljiv. Večina založb dobro ve, kakšen je splošen položaj in poskuša vplivati na svoje skupine. Zato moraš predhodno narediti dobro "raziskavo" in se odločiti za založbo, ki ne bo tvoj babysitter. Mi, na primer, veliko naredimo kar sami.
Ali to pomeni, da imate popolno svobodo?
Ne ravno popolno svobodo, ampak večinoma lahko delamo tako, kot želimo. Osnova pogodbe podpira našo glasbeno vizijo in to je v redu, to je tisto, kar potrebujemo.
Ste pri samem ustvarjanju pod pritiskom dejstva, da ste del glasbene industrije?
Da, tega se zavedamo, ampak ne bi mogel reči, da me to obremenjuje, ko ustvarjam glasbo. A je nemogoče, da ne bi sedaj, v korporativnih okvirih, razmišljal, kakšen bo odziv poslušalcev.
Je naslov Washing Machine odgovor na ta položaj? Kot da se zavedate dejstva, da ste del industrije.
Mogoče. Naslov si lahko predstavljaš tudi tako, sam nisem razmišljal o tem. A je zanimivo.
Znan si po tem, da si odkrival nova imena, in me zanima, če po 15-ih letih še vedno iščeš nove skupine?
Vedno me je zanimalo, kaj ljudje počnejo. Recimo danes sem šel na sejem tamle čez cesto in prebil tri ure z brskanjem med ploščami.
Bi lahko izpostavil izvajalca, ki najbolje predstavlja glasbo za sredino 90-ih let?
To je zelo širok spekter, a zadnje času se nagibam k skupinam, ki se poskušajo izraziti na čimbolj svoboden način. Menim, da so v tem smislu Dead C. zelo zanimiva skupina. Celotna "underground" produkcija se bliža temu. V rockovskih okvirih mi je to, kar počnejo oni, res najbolj všeč. Ampak, iščem različne stvari, vse kar dobro zveni.
Kaj pa velika imena?
Kot Oasis? To je kot užitek s slabo vestjo. Včasih poslušam te stvari in vmes najdem zares dobre pesmi. Ampak kaj lahko narediš? V perspektivi ne predstavljajo ničesar novega ali izzivalnega ali inovativnega. So v redu, so dobri in varni. S tem ni nič narobe, tudi za te stvari se najde prostor. Pravzaprav so te stvari narejene za večino ljudi in to niso glasbeni zanesenjaki, tudi ne moreš pričakovati, da bi bili, ker to ni del njihovega sveta. Bog jim požegnaj.
Lahko zaznamo določen razvoj Sonic Youth od Goo do Washing Machine. Zdi se, kot da se vračate h koreninam.
Ne bi rekel, da je to vračanje, kvečjemo potrditev. Nikoli nismo izgubili svojih korenin. Le včasih pridejo bolj ali manj na površje. Tudi nimam nobenih idej o prihodnosti, upam le, da bo del mene.
Torej glasbe ne skladate na način: "Naslednja plošča bo zvenela tako in tako".
Ne, absolutno nimamo tovrstnih idej. Vse je le stvar trenutka, lahko si rečemo, da se bomo vrnili h koreninam, a potem ustvarimo nekaj ne glede na to.
(predvajano v oddaji Alter Mozaik, Radio Študent)

MP3 odlomek/excerpt (52", 360Kb)

Janez Golič