SHE'S A REBEL: The History of Women in Rock & Roll
Gillian G.Gaar
(A Blandford Book, London,1993, Villiers House)

V obdobju mojega raziskovanja ženskega ustvarjanja v sodobni popularni glasbe, sem prebrala kar precej knjig. Ena temeljnih je prav gotovo knjiga She's A Rebel, ki sodi po svoji sistematičnosti in pristopu do te tematike v sam vrh kritiškega zapisa. Knjiga, ki bi jo sama nemudoma priporočila pri študijo popularne kulture, s posebno afiniteto do položaja žensk na tem polju umetniškega ustvarjanja.
Gillian G.Gaar je svobodna novinarka in glavna urednica rockovskega časopisa The Rocket. Njeni članki o rockovski glasbi in popularni kulturi pa so polnili stolpce v revijah Goldmine, Pulse, Option in v številnih drugih publikacijah. Na koncu se je odločila, da vse svoje izkušnje, razmišljanja in raziskave objavi v knjižnem prvencu She's A Rebel.
Gaarova se razbitja fenomena »žensk v rocku«, ki se vsakih deset let kot feniks pojavi v mainstream medijih in preplavi v celoti glasbeneti tisk, loti analitično, s pogledom v preteklost. V zgodnjih šestdesetih letih, preden je britanska glasbena invazija zajela ameriško, so vokalne grupe tipa the Shirelles, the Chiffons, the Ronettes in the Shangri – Las popularilizale zvok t.i. »dekliških skupin«. V poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih so bile na čelu avtorskega tekstopiskega gibanja Carole King, Laura Nyro, Joni Mitchell, Carly Simon in Janis Ian, ki so delovale vzporedno s feministično orientiranim ženskim glasbenim gibanjem istega obdobja. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih so bile Debbie Harry, the Go-Go's, Chrissie Hynde in Pat Benatar smatrane za ženske v rocku novega vala. Sredi osemdesetih so bile »video« performerke kot Annie Lennox, Cyndi Lauper, Madonna in Tina Turner ženske v rocku MTV obdobja. Ne govorimo torej o nekem edinstvenem trendu, temveč o stalnem trendu. Prisotnost žensk v rocku je torej neizpodbitna. V katerem grmu tiči torej zajec?
Eden najbolj očitnih vzrokov, zakaj se trend žensk v rocku ponavlja je ta, da ženske, kot spol niso integrirane v družbo, ampak so opažene kot tisto »drugo«, ki se je razvilo iz moške oblike. ( avtorica navaja primer iz rockovskega sveta, kjer so posebej izpostavljeni npr. kategorija »najboljša ženska kitara«, namesto preprosto- »najboljša kitaristka«). Ta distinkcija nam v bistvu tudi pove, zakaj so žensko vlogo v glasbeni industriji često spregledali in preslišali v mnogih rockovskih zgodovinah. Če so ženske umetnice ( songwriterke, DJ, managerke..) opažene samo zato, ker so ženske, to nekako opravičuje njihovo mesto v posebnem poglavju, kjer je njihov prispevek sicer priznan, vendar so vseeno portretirane korak stran od zgodovine kot celote. Naslednji faktor, ki pripomore k ženski transparentnosti v rockovski industriji, je način vrednotenja dela. Zgodovina rocka je na nek način zgodovina komercialnosti, raje kot umetnosti (tržnega uspeha z najbolje prodajanimi ploščami, ki se že zato cenijo kot »boljše«, v primerjavi s tistimi, ki se ne). Ta način razmišljanja efektivno elimira zgodbe vseh ženskih umetnic, ki niso dosegle opaznega uspeha na glasbenih lestvicah. Posledica je skoraj popoln manko ženskih umetnic v neki standardno napisani rockovski zgodovini, kar daje popolnoma napačen vpogled na vlogo in pomen, ki so jo (in jo še) ženske igrajo v kreiranju in razvijanju rock & rolla. To še posebej velja za rockovska zgodnja leta, in se raztega v naslednje desetletjem, v obdobje punka v poznih sedemdesetih, ko so ženske underground performerke dosegle vsaj približno enak tretma kot njihovi moški kolegi. Ženske so takrat dejansko prvič začutile, da se z lahkoto enakovredno z moškimi priključijo novemu gibanju. Zakaj ne?
Knjiga She's A Rebel je torej nekakšno povračilo izgubljene zgodovine. Zaobsega celoten spekter rock & rolla, od zgodnjih pevk rhythm & bluesa petdesetih, ko je bila npr. Big Mamma Thornton, ki je zasedla vrh evro lestvic s »Hound Dog« tri leta pred Elvisom- do žensk raperk in pop ikon devetdesetih, kot so npr. Queen Latifah in Madonna. Vmes pa je kopica dekliških skupin, Motown, folk rock in kontrakulture šestdesetih, ženska glasbena scena in punkovska eksplozija v sedemdesetih. To je glavni aspekt knjige, s poudarkom, da je pravo število žensk, ki so bile vpletene v rockovsko industrijo precej večje, kot bi lahko sklepali iz večine razpoložljivih virov.
Avtorici so pri pisanju knjige ljubeznivo priskočili na pomoč številni ljudje, največ umetniki sami, njihovi znanci, kritiki, glasbeni sodelavci, ki so priskrbeli članke in ustne intervjuje o skupinah, čigar zgodbe si zaslužijo nekaj več od obveznih stavkov, ki so jih zabeležile v drugih zgodovinah. She's A Rebel selektivno pokriva kariere znanih ženskih umetnic, raziskuje izkušnje, s katerimi so se soočale kot ženske in jih uvršča v širši kontekst, v smislu vpliva na kasnejše delo. Kajti vse prevečkrat se je v kalup neke znane ženske umetnice stlačilo kar vse ženske avtorice.
Toda kljub temu, da so ženske v rocku še vedno predstavljene kot nekakšna novost, pa je vizibilnost umetnic v rockovskem svetu danes več kot očitna. Vprašajte nekoga, naj vam našteje ženske v rocku v petdesetih in prav gotovo boste naleteli na prazen list, medtem, ko bo isto vprašanje v osemdesetih izvabilo številne odgovore.
Zatorej, nalepka »ženske v rocku« je več kot neustrezna, saj promovira občutno glasbeno podobnost med ustvarjalci, ki bazira na dejstvu, da so to ženske, podobnost, ki v resnici ne eksistira. Napaka v percepciji postane očitna, ko jo obrneš na glavo in si izmisliš kategorijo »moški v rocku«.
Kar neizpodbitno združuje ženske v rocku je nedvomno izkušnja, s katero so bile soočene v moško prevladujoči glasbeni industriji.
Knjiga She's A Rebel je močan dokument, ki zapisuje NJENO stran zgodbe .
(Muska)

Varja Velikonja