MARIANNE FAITHFULL Give My Love To London
Marianne Faithfull je 50 let delovanja v polju glasbene umetnosti zabeležila z novim avtorskim projektom, albumom Give My Love To London. Poklon lastni glasbeni poti in obenem nekompromisen, skorajda avtobiografski zapis ene najbolj markatnih div sodobne popularne godbe. Še vedno vzemirljivo močna, nepopustljiva v interpretaciji pesmi glasbenih mojstrov tipa Rogers Waters, Nick Cave, Steve Earle, Anna Calvi. Plošča, ki sem jo v letu 2014 poslušala v nedogled...

VASHTI BUNYAN Heartleap
Vashti Bunyan je naslednja, ki letos beleži skoraj 50 let od izida njenega prvega singla, 44 let pa je minilo letos od izida njenega prvega albuma Just Another Diamond Day. Izredno zanimiva življenjska zgodba, ki naplavlja obsežne tematike, tako kulturološke kot zgodovinsko sociološke. Skozi osebne izbire je Vashti odločno, mirno in dostojanstveno končno prišla do glasbenega albuma, ki si ga je vedno želela posneti. Heartlep je čudovit avtorski projekt, ki je nastajal v popolni tišini in intimi njenega sveta celih sedem let. Heartlep je eterično čist in brezčasen album. Že ta trenutek vpisan med večne klasike.

KATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJA Hope's Beautiful Daughters
Vedno je težko napovedovati, kam bo po uspešnem prvencu zavila pot našega najbolj avtentičnega glasbenega dvojca Katarine Juvančič in Dejana Lapanje. Dve leti po izidu prvenca je luč sveta ugledal konceptualno strnjen album Hope's Beautiful Daughters. Zanimiv preplet, zbir 15 letnega prijateljevanja in sodelovanja s škotskimi glasbeniki, somišljeniki, prijatelji. Precej jih je našlo mesto tudi na plošči, fino ujetimi in omreženimi s Katarinino osnovno idejo, zamislijo, navdihom, ki ga poganjajo, kot pravi sama, misel Sv Avguština: Upanje ima dve čudoviti hčerki: jezo in pogum. No, in v okviru tega je Katarina nasnula zgodbe, ideje in misli žensk iz zgodovine in naše globalne realnosti. Prekrasna Skeleton Woman navdihuje pisava Clarisse Pinkole Estes in njene knjige Ženske, ki tečejo z volkovi, rokovsko udarna je pesem Rosa, dragocena zaradi prepleta tudi naše sedanje politične realnosti, popoln preplet navdiha iz preteklosti Katarina dejansko tudi živi v tej prekrasni pesmi. Nedvomno vrhunec albuma. Vsemu navkljub. Album je izjemno delo škotsko slovenskega sodelovanja na glasbenem polju, kjer neumorno orje ledino Katarina Juvančič. S svojim entuziazmon, upanjem in jezo dejansko počasi, počasi bogati koščke naše glasbene zakladnice. Neprecenljiv je aranžmajski prispevek in miks, ki ga je opravil Dejan; naravnost čarobni so vokali škotske kantavtorice Karine Polwart, da o glasbeni opremi škotskim pripovedkam na albumu, ki so delo skupne Salamandra Salamandra ne pišem posebej. Absolutni domači glasbeni favorit v letu 2014. Absolutno nespregledljivo...

ANDREA SCHROEDER Where The Wild Oceans End
Andrea Schroeder je pritegnila mojo pozornost z letos izdanim drugim albumom Where The Wild Oceans End. Kar najprej slišiš, je barva njenega glasu, žametno topla, prijetno vznemirljiva, ujeta v skrbno aranžirane in zmiksane melodije. Njena lirika se spretno prepleta v več kot empatični skupini glasbenikov, v opojni mešanici zvočnih melodij, v slejkoprej enakomernem, elegantem ritmu, kjer nihče posebej ne izstopa in vendar je vsak posamezni glasbenik, glasbenica dragocen. Posebej bi opozorila na zvok violine Catherine Graindorge, ritem bobnarja Chrisa Hughsa, basovske linije Davea Allena in avtorja večine glasbe Jesperja Lehkmuhla. Več kot opazen je tudi delež Chrisa Eckmana, tokrat v vlogi producenta in mojstra za mešalno mizo..

THE MINISTRY OF WOLVES Music from Republik Der Wolfe
Preigravanja mitov iz preteklosti, ujetih v zapisane pripovedi bratov Grimm so od vedno navdihovale. Vsak si na svoj način tolmači strahovite arhetipe in dramske zasuke danes najbolj razširjenih, priljubljenih pravljic praktično po celem svetu. Svoj pogled, subverzivno drugačen, z izjemnimi ženskimi podtoni in kulturo sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je tematika Grimmovih pravljic navdihnila meni ljubo pesnico Anne Sexton. Njena pesniška stvaritev iz leta 1971 Transformation je še posebej navdihnila soundtrack za gledališko igro, in nastala je prekrasna glasba za multimedijski gledališki dogodek, podnaslovljen kot "pravljični masaker z živo glasbo". Glasbo smo lahko v živo podoživeli tudi letos februarja v Kinu Šiška v Ljubljani, konceptualno strnjen album pa zveni tudi sicer kot skrbno dodelana celota. The Ministry of Wolves so sami naši stari znanci, prekaljeni glasbeniki, ki se vsi po vrsti več kot uspešno spogledujejo s teatrom, s širitvijo glasbenih in vsakršnih meja. Zato tudi izbira tematike s poudarkom na tekstih Anne Sexton nikakor ni naključje. Dragocen zapis glasbe, ki presega zgolj gledališki diapazon. "It is not enough to read Hesse and drink clam cowder. We must have answers..." nekje v podtonu podčrtuje Daneille de Picciotto. Ja...

THURSTON MOORE The Best Day
Izbori naj plošč, knjig... so vedno subjektivni. Seveda.In tudi zato, si lahko privoščim osebne podrobnosti, ki jih drugače kritiki radi izpustijo. Le zakaj? Rada imam glasbo, ki jo ustvarja Thurston Moore, rada imam te njegove zvočne eskapade, trenutke radoživosti, kitarske zasuke, dinamiko pesmi, barvo glasu...in da, velikokrat tudi njegovo na videz nametano, včasih minimalistično, dvoumno liriko. Njegov aktualni album The Best Day preveva življenski optimizem, ki ga čutiš iz pesmi v pesem. Na naslovnici črnobela fotografije mame, ki nekje na kopanju objema njihovega psička, na zadnji strani objeta Moorova starša, mlada, srečna, zaljubljena. That's why I love you forever more....Prvotni naziv albuma bi se moral glasiti Detonation (tudi naslov ene izmed pesmi), vendar se ta naslov "nekako ni vklopil v samo razpoloženje albuma", razloži Thurston v enem izmed intervjujev. The Best Day. Forevermore.

DISTANCE, LIGHT AND SKY Casting Nets
Tik pred koncem leta se je na mojem predvajalniku vrtel prvenec skupine z novim, neznanim, malce metaforičnim imenom Distance, Light and Sky. Toda že ob prvih posnetkih se ujameš v mrežo treh zanimivih, avtorsko izredno močnih poetik. Prvi je Chris Eckman, tu je v Belgiji živeča Chantal Acda, članica benda Isbells (skupaj z Nils Frahmom in Petrom Broderickom iz Efterklang) in tolkalec in skladatelj Eric Thieleman iz EARR Ensemble. Način nastajanja albuma je lahko tudi eden izmed recimo temu sodobnih načinov kreiranja in beleženja avtorskih poetik trenutka. Če se kreativnost, empatija in sorodnost delovanja, čustvovanja in razmišljanja seveda ujame. In v tem je ves keč. Tudi. Namreč splet melodij ujet v glasove Chrisa in Chantal nam ta trenutek ponuja zvočne presežek per exellance; barva glasu Chantal je ravno prav drugačna, melanholično zazibajoča, ki v duetu s Chrisom pridobi v tisti opojni miks, ob katerem se kot poslušalec prepustiš. Toku, melodiji, glasbi... tistemu največ skratka. Album je bil posnet analogno (rada imam to...) v vsega šestih dneh, v Pragi v Sono Studiu pod taktirko Philla Browna (Kristin Hersh, The Walkabouts...). Casting Nets je izredno skladen in harmonično bogat album. Vsekakor projekt skupine, od katere pričakujemo preprosto ŠE.

BLONDE REDHEAD Barragan
Blonde Redhead je skupina, ki jo spremljam praktično »od začetka«. Sem fanica, torej. In vedno z zanimanjem spremljam, kaj mi ta dragocen glasbeni trio prinaša novega. Ni rečeno, da vedno drugačnega. Letos so me razveselili s končno novim albumom Barragan. In z glasbeno poetiko, ki jo imam rada in mi je blizu. Govorim o pristopu. O delovanju, o umetnosti, zakaj pa ne? Nenasilno, nepredvidljivo, minimalistično fino, glasbeno nekonvencionalno zasukano in vedno polno raznoraznih kulturnih referenc. Samo prisluhniti je treba. Recimo skladbi Dripping, ali petju pevke Kazu Makino v pesmi Lady M, ali pesmi The One I Love. Pesmi so vseskozi minimalistično zračne, dihajo razpršeno na vse strani, se tu pa tam spogledujejo celo z zgodnjim prog rokom...Hipnotičen album, ki zahteva večkratno poslušanje. Vsakič znova se ti namreč odlušči košček, ki si ga prej preslišal. Nagrada kot vedno sledi.

SWANS To Be Kind
V okviru promocije albuma To Be Kind so se letos v Ljubljani spet ustavili Swansi. Zame je bil to koncert leta. Definitivno. Podobno ocenjujem in sprejemam tudi glasbo z albuma. Epohalno delo glasbenega ustvarjalca, ki ne popušča niti za milimeter. Dosleden na odru, perfekcionist v studiu. Album, ki te dotolče v popolnosti, s tisto znano swanovsko dinamiko, ki mi je tokrat ob tej plošči še posebej blizu. Popolna koncentracija, repeticija, ki slači, duši, lirika, ki se nesprenevedavo suče okoli vsakdanjih stvari. Kot je recimo tista v Just A Little Boy, Some Things We do, She Loves Us. Uf, in vsi tisti zvočni slapovi, ki te pomendrajo pod sabo, da težko spet ujameš sapo in ritem....uničujoče dobro....močno...utripajoče vznemirljivo. In za konec, seveda To be kind, to be real, to be new.... Oh, ja.

MARK LANENGAN BAND Phantom Radio
Phantom Radio je nov album Marka Lanengana, precej baladno in izpovedno naravnan. I'm the wolf, without the pack, se recimo gladko opiše, spet drugje se predstavi Black is the colour, black is my name/I need something to help me chase the devil away... v pesmi Harvest Moon. Atmosferična glasba v podtonu mestoma celo obudi zvok Joy Division, vendar je Mark s svojim baritonom, melanholično raskavim glasom še vedno toliko prevladujoč, da so razno razni vmesni referenčni vplivi le za okras. Recimo. Še posebej se veselim ponovnega obiska Marka Lanegana v Ljubljani, februarja 2015, ko bo fantomski radio zaigral tudi v živo.

*****

LESTVICA za 2013:

Thalia Zedek, Nick Cave, Savages, Little Annie, Primal Scream, Teho TEARDO & Blixa BARGELD, Dawn McCARTHY & Bonnie 'Prince' BILLY, The Breeders, Werefox, Anna Calvi...

*****

LESTVICA za 2012:

Patti Smith, Cherry Thing, Firewater, Gallon Drunk, Zita Swoon, dEUS, Hugo Race & Fatalist, Cat Power, Katarina Juvančič & Dejan Lapanja, Mark Lanegan Band...

*****

LESTVICA za 2011:

Larsen & Little Annie, PJ Harvey, Marc Almond & Michael Cashmore, Marianne Faithfull, Blondie, Poly Styrene, The Raincoats, Thurston Moore, dEUS, Big Sexy Noise, The Walkabouts, Fennesz + Sakamoto, Kristin Hersh...