GOLDFRAPP
Felt Mountain
(Mute, 2000)
Alison Goldfrapp je počasi in zanesljivo stopila iz urbanega v idilično okolje Južne Anglije. Že med študijem slikarstva, ko se je iskala in eksperimentirala z vizuelnimi instalacijami ob glasbeni spremljavi, jo je v duet zvabil Tricky na svojem prvencu Maxinquaye. Kasneje je pomagala Orbital in retrofuturistom Add N To (X), nazadnje je eno pesem odpela multiinstrumentalistu Johnu Parishu za glasbo za belgijski film Rosie. Po vseh teh izkušnjah je samostojni album lahko zastavila dovolj visokoleteče; s sodelavcem Willom Gregoryjem se je za pet mesecev zaprla v studio na angleškem podeželju in v devetih pesmih izkazala nedvomno naklonjenost poglavitnim skladateljem filmske glasbe šestdesetih let. V pomoč so jima številni studijski glasbeniki, predvsem na godalih, tako da je Felt Mountain bogato orkestralno delo s pridihom sodobnosti, ki se kaže v pazljivem doziranju elektronike. Uvodna pesem, Lovely Head, je mala pop mojstrovina in se postavlja z domiselnim žvižgom, ki kliče v spomin napet in sproščujoč suspenz Ennia Morriconija in nadaljuje v naravnem teku, ki je lasten le največjim. Na primer, obema Barryjema, Adamsonu in 'originalnemu' Johnu. Žal je že naslednja, Paper Bag, preblizu posladkanemu ameriškemu mjuziklu, s ponarejeno melanholijo, ki jo rešuje le glas 'mlade Shirley Bassey'. Goldfrapp bolje učinkuje v živahnejših pesmih, v 'občutenih' pripovedih jo izdajo ceneni vzdihi. Izbrala je pač občutljiv teren, kjer odločajo malenkosti. Vse prevečkrat zdrsne v preračunljiv formalizem, pa naj si bo ta še tako močno naslonjen na preverjeno preteklost.Kompleksni aranžmaji, izvrstna produkcija in natančno petje še ni dovolj, albumu Felt Mountain primanjkuje izvirnih zamisli. Kot pop album ponuja tri potencialne uspešnice s preveč polnila. Kot umišljena filmska glasba je zgrešila prostor in čas. Za Goldfrappovo bi bilo najbolje, da se vrne v 'mesto', oklene sodobnosti in izpove to, kar je. Talenta in izkušenj ima dovolj, že zato je Felt Mountain zgolj korektno nostalgično stremljenje z neizpolnjenim potencialom.
(Muska)
Janez Golič
